búhati -am nedov. (ū ȗ) 

  1. 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino // ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna
  2. 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra
    ● 
    ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek