buhtéti -ím nedov. (ẹ́ í) 

  1. 1. goreti z močnim plamenom: ogenj buhti; pren. v pesnitvi buhti sovraštvo do okupatorja
  2. 2. redko oddajati vročino in vonj: iz peči vzeti hlebci buhtijo

buhtèč -éča -e: buhteča bakla



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek