• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bújen -jna -o prid., bújnejši (ū) 

  1. 1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad
  2. 2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast
  3. 3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni

bújno prisl.: bujno rasti; književnost se bujno razvija; bujno cvetoče češnje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek