bujnobárven -vna -o prid. (ȃ) knjiž. ki je bujnih, živih barv: bujnobarvne slike; bujnobarvno polje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek