• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

búka1 -e ž (ȗ) zastar. hrup, trušč: iz krčme se razlega buka in vriskanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek