• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

búkvica1 -e ž (ȗ) 

  1. 1. bukov žir: šli so nabirat bukvico / bukvica je dobro obrodila
  2. 2. manjšalnica od bukev: med smrečjem rastejo mlade bukvice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek