• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

búnkati -am nedov. (ȗ) 

  1. 1. udarjati s pestjo: bunkati po vratih // ekspr. tepsti, tolči: ko sem bil otrok, so me dostikrat bunkali
  2. 2. udarjati s težkim kladivom, da se sliši glas bunk: kovač bunka po nakovalu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek