búrš -a (ȗ) 

  1. 1. nekdaj član nemškega visokošolskega društva: demonstracije dunajskih buršev; dvoboj z burši
  2. 2. v stari Avstriji vojak, dodeljen oficirju za pomoč na domu: poročnikov burš



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek