• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bútiti -im dov. (ú ȗ) raba peša butniti: ladja buti ob skalovje / butiti v sobo / butil ga je ob tla



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek