bzíkati -am nedov. (ī) 

  1. 1. ekspr. v tankem, močnem curku iztiskati slino skozi zobe: kadil je in bzikal rjavo slino po tleh
  2. 2. nepreh. oglašati se z brenčečim ali sikajočim glasom: komarji bzikajo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek