bzíkniti -em dov. (í ȋekspr. 

  1. 1. v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe: bziknil je predse umazano slino
  2. 2. nepreh. s sikajočim glasom švigniti skozi zrak: svinčenka je bziknila mimo njega



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek