cágav -a -o prid. (á) nižje pog. neodločen, malodušen: cagav mož; bil je boječ in cagav

cágavo prisl.: konj cagavo vleče voz leno, počasi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek