• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

cepíka -e ž (í) enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cepika se je prijela; pren. bil je cepljen z najžlahtnejšimi cepikami slovenske kulture // cepljenka, cepljenec: v sadovnjaku opaziš dolge vrste mladih cepik / češnja cepika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek