• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

cepílec -lca [u̯ctudilc] m (ȋ) kdor cepi: norma za cepilce v kamnolomu / cepilci trt / cepilec mu je vbrizgal serum



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek