cepítev -tve ž (ȋ) glagolnik od cepiti:

  1. a) gospodarska cepitev Evrope; svetovnonazorska cepitev; cepitev sveta na bloke; cepitev družbe v razrede
  2. b) cepitev žlahtne trte na ameriško / cepitev bakterij na nova gojišča
  3. c) po cepitvi se pojavi na koži boleča oteklina
    ♦ 
    biol. razmnoževanje najpreprostejših enoceličnih organizmov z razpolovitvijo; fiz. jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in sprošča energija



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek