cepíti in cépiti -im nedov. (ī ẹ́) 

  1. 1. po dolgem razsekovati, klati: cepiti drva / lasje, nohti se cepijo / cesta se cepi na dvoje
  2. 2. ločevati v dele, skupine: spori so začeli cepiti stranko; naše moči se cepijo
     
    fiz. nevtroni cepijo izotop urana
  3. 3. nedov. in dov. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem: cepiti divjake, vrtnico; cepiti merlot na ameriško trto / cepiti v precep, za lub; pren. cepiti evropsko umetnost na domačo tradicijo
  4. 4. nedov. in dov. vnašati v telo cepivo: cepiti otroka; cepiti prašiče proti rdečici; zaščitno cepiti / pog. koze cepiti proti kozam
    ● 
    ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti

cépljen -a -o: cepljena rastlina, trta; cepljeno usnje; biti cepljen proti davici



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek