cépljenje -a (ẹ́) glagolnik od cepiti:

  1. a) cepljenje drv
  2. b) lahkomiselno cepljenje sil
  3. c) cepljenje drevja; cepljenje v precep, za lub, z očesom
  4. č) zaščitno cepljenje; cepljenje živali; cepljenje proti kozam, tuberkulozi; potrdilo o cepljenju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek