• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

cepljív -a -o prid. (ī í) 

  1. 1. ki se da cepiti, klati: cepljiv les / cepljive niti
  2. 2. fiz. v katerem se lahko doseže cepitev: cepljiv plutonij, uran



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek