• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

címbal -a m (ȋ) ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcema: počila je struna na cimbalu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek