• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

cíncar -ja m (ȋ) pog., ekspr. kdor (rad) cinca, omahuje: ta človek je znan cincar in mečkač



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek