• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

cirkón tudi zirkón -a m (ọ̑) poldrag kamen modro zelene barve: prstan s cirkonom
♦ min. rudnina cirkonijev silikat



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek