cmôkniti -em dov. (ó ȏ) 

  1. 1. z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: izpil je in cmoknil
  2. 2. dati mlaskajoč glas: voda se je prelivala med čermi in včasih glasno cmoknila; brezoseb. poljubil ji je roko, da je kar cmoknilo
  3. 3. preh., pog., šalj. slišno poljubiti: naglo ga je cmoknila na usta / cmoknil ji je poljub na lice
  4. 4. ekspr. slišno, plosko pasti: cmokniti v vodo
  5. 5. preh., pog., ekspr. slišno, plosko udariti: cmokniti vsiljivca po obrazu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek