cúrkoma prisl. (ȗ) v curkih, s curkom: dež lije curkoma; kri se mu je curkoma ulila; pot teče curkoma po obrazu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek