cvetéti -ím nedov. (ẹ́ í) 

  1. 1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti
  2. 2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel
  3. 3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela // obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima
  4. 4. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti
    ● 
    ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdeči

cvetèč -éča -e: cveteč obraz; cveteč vrt; cveteča deklica; prim. cvesti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek