cvetíca -e ž (í) 

  1. 1. redko roža, cvetlica: cvetica lepo diši; trgati cvetice; bele cvetice; šopek cvetic
  2. 2. agr. vonj vina: muškatova cvetica; vina z izrazito cvetico
    ♦ 
    vet. večja bela lisa na čelu živali, zlasti konja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek