• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

čádav -a -o prid. (á) 

  1. 1. redko sajast, okajen: čadava svetilka
  2. 2. nar. zahodno, v zvezi z lešnik svetlo rjav: gledal je, če so lešniki že čadavi in če bodo robidnice kmalu zrele



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek