• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

čásen -sna -o prid. (á) star. 

  1. 1. tostranski, zemeljski: njegove časne zadeve se me ne tičejo
    ♦     rel. molili so za časno srečo, za časni in večni blagor
  2. 2. začasen, minljiv: nič ni večno, vse je časno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek