čebélica -e [čebinčəbž (ẹ̑) 

  1. 1. nav. ekspr. manjšalnica od čebela: čebelice letajo od cveta do cveta // šol. odtis žiga s čebelico kot znamenje priznanja najmlajšim učencem: dobil je že dve čebelici
  2. 2. nav. mn. najmlajša članica taborniške organizacije: na taborjenje je odšlo lepo število medvedkov in čebelic



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek