• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

čéveljc -a [vəl] m (ẹ̑) nav. mn., star. manjši čevelj: kupila mu je pisano čepico in rdeče čeveljce; deklica v mehkih, svetlih čeveljcih
♦ bot. lepi čeveljc zaščitena gozdna kukavica, Cypripedium calceolus



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek