• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

číkniti -em dov. (í ȋ) ekspr. 

  1. 1. s silo izpljuniti slino, navadno skozi zobe: voznik čikne in požene; čikniti predse; preh. čikniti rjavo slino
  2. 2. pog. pasti, telebniti: pazi, da ne čikneš, drsi
  3. 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: čiknil je v matematiki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek