• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

činčíla -e in -a m (ȋ) 

  1. 1. zool. južnoameriški glodavec, ki daje dragoceno krzno sive barve, Chinchilla laniger: dlaka činčile
  2. 2. kunec z mehko, svetlo sivo dlako: od kunčjih pasem je močno razširjen činčila
  3. 3. krzno teh živali: ovratnik iz činčile; neskl. pril.: činčila kunec; činčila krzno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek