človéčen -čna -o prid., človéčnejši (ẹ́knjiž. 

  1. 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti; človeški: skušal je biti človečen do nasprotnikov; človečno ravnanje
  2. 2. ki ima za človeka značilne lastnosti: razumljivejši je in človečnejši kot druge osebe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek