• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

čohálnik -a [u̯ntudiln] m (ȃ) 

  1. 1. redko čohalo: očistiti čohalnik
  2. 2. agr., lov. drevo, kol, ob katerega se čoha živina ali divjad



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek