čudodélen -lna -o prid. (ẹ̑) 

  1. 1. rel. ki dela čudeže: čudodelna podoba
  2. 2. čaroven: čudodelna palica / čudodelna moč umetnikove besede



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek