• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

čujèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 

  1. 1. ki ne spi: čuječi potniki
  2. 2. pazljiv, skrben: biti moramo pripravljeni in čuječi; prim. čuti2



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek