Tipkovnice
čújen -jna -o prid. (ū) star. čuječ: čujni psi so odpodili volka // v zvezi s sluh, uho oster, tanek: njegov čujni sluh je razločeval najneznatnejše šume
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost