• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dàh tudi dáh dáha m (ȁ á; ȃ) 

  1. 1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje; dih: to je bil njegov zadnji dah // dihanje: zadrževati dah
  2. 2. iz pljuč iztisnjeni zrak: čutil je njen dah na obrazu // knjiž., s prilastkom rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa: dah pomladi
  3. 3. neprijeten vonj, zadah: dah iz ust
    ♦     lov. značilen vonj, ki ga za seboj pušča žival



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek