darítev -tve ž (ȋ) 

  1. 1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu: opraviti daritev; poganske daritve / klavna, pitna, žgalna daritev; v krščanstvu sveta daritev maša // vznes. požrtvovalno delo, žrtvovanje: Daritev bodi ti življenje celo (S. Gregorčič)
  2. 2. glagolnik od dariti: daritev posestva



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek