darováti -újem dov. in nedov. (á ȗ) 

  1. 1. dati komu kaj v last brez plačila: darovati revežu; daroval je za poplavljence / darovati knjigo za rojstni dan podariti; pren., knjiž. darovala mu je svojo ljubezen, mladost
     
    knjiž. v zakonu je darovala življenje dvema otrokoma je rodila dva otroka
  2. 2. opraviti daritev: darovati bogovom / darovati jagnje, žito dati kot obredno žrtev; pren., vznes. darovali so svoje življenje za svobodo
    ♦ 
    rel. darovati mašo maševati

darován -a -o: darovana žival; življenje ni bilo darovano zaman



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek