• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dauphin tudi dofen -a [dofên] m (ȇ) v Franciji, nekdaj prestolonaslednik: omožila se je s francoskim dauphinom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek