dávno prisl. (á) 

  1. 1. pred dolgim časom, zdavnaj: na prepir sem že davno pozabil; oče je že davno umrl; davno minuli časi / v povedni rabi: davno je že, kar sem odšel od doma; nekoč, že davno je tega, sta bila srečna
  2. 2. zelo dolgo časa: to vem že davno
    ● 
    ekspr. to še davno ni lepota! nikakor ni, sploh ni; prim. daven



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek