• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

déd tudi dèd déda m, im. mn. dédje in dédi (ẹ̑; ȅ ẹ́) 

  1. 1. stari oče: moj ded je dočakal visoko starost; podedovati po dedu; njegov ded po očetu je bil zdravnik
  2. 2. nav. mn. prednik: tu so živeli že naši dedje
  3. 3. nar. severovzhodno moški, navadno starejši; dedec: gostilna je bila polna dedov // (zakonski) mož: dobila je mladega deda



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek