dédec -dca (ẹ̑) 

  1. 1. ekspr. moški, navadno starejši: čokat, debel dedec; star dedec; oženjen dedec; vsa kuhinja je polna dedcev // nizko (zakonski) mož: končno je le dobila dedca; ta dedec pretepa svojo ženo
  2. 2. ekspr. čeden, postaven moški: sosed je bil dedec in pol; prijeten, simpatičen dedec
  3. 3. zastar. stari oče, ded: moj dedec so bili preprost kmet
  4. 4. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: dedec in babica
    ● 
    ekspr. ali je še kaj dedca v tebi? moškosti, hrabrosti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek