dédina -e ž (ẹ̄star. 

  1. 1. dedna posest: zapustil je dedino in se klatil po svetu; najstarejši sin je ostal na dedini; družinska dedina; lastnik dedine
  2. 2. dediščina: po očetovi smrti ga čaka bogata dedina / dedina starih časov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek