dedovína -e ž (ístar. 

  1. 1. dedna posest: bil je priklenjen na svojo dedovino
  2. 2. premoženje, dobljeno po umrlem; dediščina: zapustil je precejšnjo dedovino



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek