délavnik -a (ẹ́) 

  1. 1. dan, ko se dela: delajo ob delavnikih in praznikih; krčma je ob delavnikih bolj prazna; na delavnik nima nihče časa
  2. 2. ustaljeno število delovnih ur v enem dnevu: osemurni delavnik; skrajšan delavnik / dvainštirideseturni delavnik delovni teden, v katerem se dela dvainštirideset ur



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek