délen -lna -o prid. (ẹ̑) 

  1. 1. ki obsega, predstavlja samo del česa: delni sončni mrk
  2. 2. ki ne obstoji v popolni meri: akcija je imela samo delen uspeh; delna prepoved jedrskih poskusov; to je samo delna rešitev / očeta je zadela delna kap; delna oblačnost; delno znanje jezika
    ♦ 
    jur. delna pomilostitev pomilostitev, pri kateri je obsojencu odpuščen le del kazni; šol. delni izpit izpit, ki obsega del snovi zaključnega izpita

délno prisl.: kar je povedal, je samo delno res; stroške bo delno krilo podjetje, nekaj pa bodo prispevali posamezniki; delno sposoben za delo; delno vseljiva hiša



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek