• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

denárič -a m (ā) nekdaj belič, penez: četrtnjak pšenice je stal devet krajcarjev in en denarič
♦ jur. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek