desetár -ja (á) 

  1. 1. čin komandirja desetine v Jugoslovanski ljudski armadi ali nosilec tega čina: vsi mitraljezci so postali desetarji; četni desetar vadi rezerviste; dobiti, imeti čin desetarja
  2. 2. vodja skupine desetih ljudi sploh: vse delo so vodili desetarji / desetar pionirskega odreda
    ♦ 
    žel. uslužbenec, ki vodi in nadzoruje delo pri vzdrževanju odseka proge



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek