1. čin komandirja desetine ali nosilec tega čina:napredovati za desetnika; desetnik 17. pešpolka
2. etn., po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; deseti brat:žalostna usoda desetnika; bil je kot desetnik brez obstanka // ekspr. brezdomec, potepuh:slikar upodablja razcapane berače, slepce in desetnike; potepuški desetnik
3. v fevdalizmu kdor prejema desetino:patent določa, da mora kmet spravljanje krompirja oznaniti svojemu desetniku